Bridge zveza Slovenije Turnirji Prijava v sistem / Log in

STATUT BRIDGE ZVEZE SLOVENIJE

Ime in sedež zveze
1. člen

Bridge zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BZS) je prostovoljno združenje slovenskih bridž klubov. BZS je pravna naslednica Bridge Zveze Slovenije, ustanovljene 08.01.1972 v Bohinju. Angleški naziv BZS je "Slovene Bridge Association". Sedež BZS je Gregorčičeva 7, 3000 Celje. BZS ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike z besedilom ob notranjem robu: "Bridge zveza Slovenije".

Namen in naloge zveze
2. člen

Namen BZS je, da promovira, goji, širi in razvija bridž kot šport na državni ravni, spodbuja športno etiko in fair play ter v okviru Olimpijskega gibanja kot članica Olimpijskega komiteja Slovenije prispeva k uresničitvi ciljev Olimpijske listine.
Naloge BZS so, da združuje slovenske bridž klube, predstavlja slovenski bridž na državni in mednarodni ravni, organizira državna prvenstva in imenuje državne reprezentance.

Način včlanjevanja in prenehanje članstva
3. člen

BZS ima redne in častne člane. Redni člani so slovenska društva – bridž klubi, ki pristopijo k BZS in sprejmejo ta Statut. Častni član lahko postane domača ali tuja fizična oseba, ki ima posebne zasluge za slovenski bridž. Naziv častnega člana podeli skupščina. Častni člani so oproščeni članarine.
Članstvo v BZS preneha po sklepu upravnega odbora zaradi:
(1) prenehanja člana;
(2) črtanja zaradi neplačane članarine ali ugotovitve, da član ne izpolnjuje več meril za članstvo;
(3) izključitve na podlagi pravnomočnega disciplinskega ukrepa;
(4) na lastno željo na podlagi pisne izstopne izjave.

Način upravljanja zveze, način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta, zastopanje zveze
4. člen

Skupščina je najvišji organ BZS. Sestane se vsaj enkrat letno. Skupščino sestavljajo delegati rednih članov BZS. Člani z več kot 30 registriranimi igralci imajo pravico do dveh delegatov. Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delegatov. Če ob napovedanem začetku seje skupščine ni navzočih dovolj delegatov, se začetek seje preloži za pol ure, nakar se seja lahko začne, če je prisotnih vsaj pet delegatov.
Skupščina sprejema sklepe z večino glasov prisotnih delegatov. Za razrešitev organa BZS ali razveljavitev sklepa organa je potrebna dvotretjinska večina glasov prisotnih delegatov. Za spremembe in dopolnitve Statuta je potrebna tričetrtinska večina glasov prisotnih delegatov.
Vabilo na sejo skupščine z dnevnim redom in gradivi mora biti članom poslano vsaj 60 dni pred sejo skupščine. Člani imajo pravico poslati predloge za razpravo s pripadajočimi gradivi vsaj 15 dni pred sejo skupščine.
Izredno sejo skupščine lahko skliče vsaj tretjina rednih članov BZS. Na izredni seji skupščina odloča le o zadevah zaradi katerih je bila sklicana.

5. člen

Upravni odbor vodi delo BZS. Sestavlja ga predsednik BZS, ki je obenem tudi predsednik upravnega odbora, tajnik in 2-5 članov, ki jih imenuje skupščina za dobo štirih let. V primeru izpraznjenih mest lahko upravni odbor kooptira največ dva člana.
Upravni odbor je pristojen za vsa dejanja, ki ne spadajo v izključno pristojnost skupščine.

6. člen

Predsednik predstavlja in zastopa BZS, sklicuje seje skupščine in upravnega odbora. Predsednika izvoli skupščina za dobo 5 let.
BZS ima lahko enega ali več podpredsednikov, tajnika in zakladnika ki jih imenuje upravni odbor za dobo štirih let. BZS ima lahko po potrebi tudi druge stalne ali začasne organe, ki jim upravni odbor določi pooblastila.

Način opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi
7. člen

Delo in poslovanje BZS nadzoruje nadzorni odbor, ki o svojih ugotovitvah redno poroča skupščini. Ima tri člane, ki med seboj izvolijo predsednika, ki sklicuje seje. Člane nadzornega odbora izvoli skupščina za dobo štirih let.

Pravice in dolžnosti članov
8. člen

Pravice rednih članov BZS so, da sodelujejo, volijo in glasujejo na skupščini. Častni člani imajo pravico sodelovati na skupščini, nimajo pa glasovalne pravice.
Dolžnosti vseh članov so, da prispevajo k uresničevanju ciljev BZS in se ravnajo po Statutu in drugih aktih ter sklepih organov BZS.

Financiranje zveze
9. člen

BZS pridobiva sredstva za svoje delovanje: s članarino, od donatorjev, sponzorjev, iz javnih sredstev in drugih virov, kot je dohodek od organizacije državnih prvenstev in drugih dogodkov. Sredstva se uporabljajo izključno namensko za uresničevanje ciljev BZS.

Način zagotavljanja javnosti dela zveze
10. člen

Delo BZS je javno. Javnost dela BZS se zagotavlja s pravico vpogleda v zapisnike organov BZS, preko glasil in spletnih strani BZS, preko sredstev javnega obveščanja, z obveščanjem pristojnih športnih institucij.

Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru
11. člen

BZS lahko preneha po volji članov ali po samem zakonu. Po volji članov preneha, če skupščina sprejme sklep o prenehanju. Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu, ostalo premoženje se po poravnavi vseh obveznosti po enakih delih prenese na društva, ki so bila redni člani BZS v zadnjem mesecu pred njenim prenehanjem.

Končne določbe
12. člen

Poslovanje BZS, delo skupščine, upravnega odbora in drugih organov BZS podrobneje ureja Poslovnik BZS in drugi akti. Finančno poslovanje BZS ureja Finančni pravilnik. Poslovnik sprejema skupščina, finančni pravilnik pa upravni odbor.

13. člen

Ta Statut stopi v veljavo z dnem 1.6.2013 in v celoti nadomesti stari Statut z dne 1.2.2007. Z uveljavitvijo novega Statuta preneha veljavnost starega.

V Logarski dolini, dne 1.6.2013

Tajnik BZS
Aleksander Petrov

Predsednik BZS
Tolja Orač